»Beseda v nekaterih vzhodnih kulturah pomeni neposnemljivo rjo, čar starosti oziroma patino časa. Saba kot element lepote v japonski kulturi uteleša vez med umetnostjo in naravo. Je preperel kamen, razcefranost, ki priča o mnogih rokah, ki so se dotikale slike na njenem robu. Je očarljiva spremljevalka, ki je ni mogoče posnemati in jo s seboj prinese čas.«